Triglavski narodni park in Julijske Alpe

ulijske Alpe nudijo neskončne možnosti za avanture in so brezmejen vir navdiha. Neverjetna lepota, divji in neokrnjen svet Triglavskega narodnega parka je pravi raj na zemlji.

V zadnjih 5 letih od kar dveh desetletij plezanja, smučanja, kolesarjenja in speed-flyinga v gorah, se je nabralo razmeroma veliko lepih posnetkov. Zgodbe pričujočih fotografij so imele velik vpliv na življenje in življenjski slog, z dragocenimi spomini, ki se nam jih je zdelo vredno deliti.

Predstavljamo vam kratke zgodbe za fotografijami, ki krasijo steno glavnega stopnišča butičnega hotela v Bohinju. Vse fotografije so bile posnete v Julijskih Alpah, in so trajen spomin na dragocene trenutke...

Julijske Alpe ležijo na skrajnem delu evropski Alp. Triglav je z višino 2864 m najvišji vrh Slovenije in nekdanje Jugoslavije. Julijske Alpe so ime dobile po Juliju Cezarju, ki je ustanovil Cividale del Friuli ob vznožju gora. Velik del Julijskih Alp je vključen v Triglavski narodni park. Vir: Wikipedija

Na koncu članka se nahaja tudi galerija z izvirnimi (barvnimi) povečljivimi fotografijami.

Zgodbe za fotografijami: Julijske Alpe

Zadnja Mojstrovka

Gore nad Vršičem, najvišjim slovenskim cestnim prelazom, ki povezuje dolini Soče in Save, imajo zaradi visokega izhodišča priljubljene pristope na vrhove. Popularne Mala, Velika, Srednja, Zadnja Mojstrovka ter Travnik in Šite zaključijo greben na Jalovcu, ki je z 2645 metri tudi 6. najvišja gora v Sloveniji.

Posnetek je bil narejen v juliju, ko sta alpinista ob sončnem zahodu izplezala iz priljubljene smeri v severni steni Zadnje Mojstrovke (2354 m). Na horizontu se bohotita Jalovec (levo) in Mangart (desno), desno spodaj v mraku je dolina Tamar. Ker je bilo zelo vetrovno, sta si plezalca zelo želela, da bi sonce čimpreje zašlo in bi se nastavljanje objektivu hitro končalo. Njune želje niso bile uslišane.

Veliki Oltar

Nad dolino Vrata se bohotijo ene najlepših gora Julijskih Alp. Zlasti s severne strani, s strani Martuljka, so vrhovi najbolj divji in zaradi težavnosti pristopov tudi precej manj obiskani. Med najlepšimi sta Visoki Rokav in Veliki Oltar (2621 m).

Fotografija je nastala na razmeroma topel, a vetroven decembrski dan. Alpinist hodi v smeri glavnega vrha s smeri JZ, v ozadju je Visoki Rokav in na desni Škrlatica, druga najvišja gora v Sloveniji. Ker je bil najkrajši dan v letu, se je ob sestopu že spuščal mrak.

Triglav

Triglav je z višino 2864 metrov najvišja gora Julijskih Alp in Slovenije. Je narodni simbol in ponos slovenstva ter osrednja točka Triglavskega narodnega parka.

Fotografija je nastala ob zadnji etapi izjemne športne preizkušnje. S podporo Freeapproved in Adidas Terrex je skupina prijateljev - športnikov v dobrih 12 urah opravila z multi disciplinarno avanturo od najnižje točke v Piranu do najvišje - vrha Triglava. Vse na lastni pogon, s kolesom, tekom, jamarstvom in plezanjem.

Debela Peč

Debela peč je lahko dostopna gora. Je eden najbolj popularnih vrhov nad Pokljuko in je z višino 2014 m odličen razglednik na Triglavsko pogorje in ostale velikane nad dolino Krme.

S travo poraščen vrh je bil izbran tudi za zaključne kadre kratkega filma The Boundless Sky o ljubezni do letenja in strahu pred višino. Z nekaj sreče se je veter ob sončnem zahodu umiril in omogočil čudovite pogoje za snemanje.

Dolkova špica

Verjetno eden bolj zapostavljenih vrhov nad Vrati, ki je odličen razglednik s pogledom na celotno ostenje Triglava. Dolkova špica (2.591 m) leži med bolj poznanima gorama - Stenarjem in Škrlatico.

Nočni posnetek je bil skrbno načrtovan. Izbrana gora, ki nudi razgled na Triglav ter jasna noč brez vetra in nizko vlažnostjo. Alpinist je s čelno svetilko osvetlil Rimsko cesto, ki je ob izbrani uri ležala na odličnem mestu nad najvišjim vrhom Slovenije. Po fotografiranju je sledil bivak na samem vrhu gore z nadaljevanjem ob sončnem vzhodu izza Karavank.

Viševnik

Viševnik (2050 m) gotovo sodi med najbolj popularne vrhove, tudi pozimi. Na Viševnik vodi lahka označena planinska pot. Na vrhu se odpre pogled na najvišje vrhove Julijskih Alp in Pokljuko.

Ob povratku ob sončnem zahodu v začetku marca smo odkrili globoko grapo, ki je nastala za zapihanim snegom. Fotograf se je spustil v dno grape, smučar pa se je pognal po liniji sence in zahajajočega sonca in risal smučine v mehak suh sneg, ki se je za njim dvigoval v ožarjeno nebo.

Mangart

Mangart je dominantna gora v zahodnem delu Julijskih Alp. Je 4. najvišja gora v Sloveniji z 2679 m nadmorske višine. Do njegovega vznožja na Mangartsko sedlo vodi najvišja cesta v Triglavskem narodnem parku.

Fotografija dveh prijateljev je bila posneta sredi vročega avgustovskega dne na zračnem in prepadnem grebenu, ki povezuje Mangart in Kotovo sedlo (Jalovec).

Prisojnik

Prisojnik (tudi Prisank, 2547 m) je eden glavnih vrhov Julijskih Alp nad Kranjsko Goro, na katerega se odpira čudovit razgled od jezera Jasna. Na spodnjem delu njegovega severnega ostenja se nahajajo eni najlepših in pogosto zamrznjenih slapov v Sloveniji. Ledno plezanje v Triglavskem narodnem parku se pogosto povezuje prav z vzponi pod Prisankom.

V ledenem mrzlem jutru v začetku februarja smo razmišljali predsvem o tem ali sploh nadaljevati z dostopom ali ne. Mamljiva 45 metrov visoka navpična ledena sveča z imenom Lambada je bila vendarle mamljiva avantura, ki se ji nismo znali odreči in jo tudi preplezali.

Špik

Tako kot prav vse stvari v življenju, tudi večina gora ni enoličnih. Na severno stran proti Martuljku je Špik kot gora iz sanj; strma in ošiljena trikotna 900 metrov visoka severna stena se pne visoko v nebo. Na drugi strani, proti Krnici, pa je Špik komaj zaznavna špička z lahkim pristopom.

Ob neobičajno mrzlem začetku maja je nad 2000 metri še pošteno snežilo. Zrak je bil suh in hladen, sneg na višini odličen. Fotografija je ob sončnem vzhodu nastala na severovzhodni strani Male Mojstrovke pod strmo grapo, ki z vrha pada proti pobočjem in smo jo tudi uspešno presmučali. Ime smeri je Pozabljena smer.

Jalovec

S svojo značilno in zelo prepoznavno obliko je Jalovec (2645 m) šesta najvišja gora v Sloveniji. Njegova podoba je tudi zaščitni znak Planinske Zveze Slovenije, upodobljen v logotipu omenjene organizacije.

Fotografija je nastala ob delu za Slovensko turistično organizacijo ob tedenskem prevzemu njihovega družbenega profila Instagram. Ob izboru mikrolokacije na grebenu alpinist ni bil preveč zadovoljen, saj je dostop do lokacije zahteval nekaj delikatnega plezanja navzdol v precej krušljivi skali.

Zgodbe za fotografijami

Predstavljamo vam kratke zgodbe za fotografijami, ki krasijo steno glavnega stopnišča butičnega hotela v Bohinju. Vse fotografije so bile posnete v Julijskih Alpah, in so trajen spomin na dragocene trenutke...

Julijske Alpe, Triglavski narodni park. Slovenija.